O JEZERU VELENJE

Jezero je nastalo pri izkopavanju premoga in je globine približno 64m. Zaradi ugodnega vetra, ki je skoraj naš stalni gost, je na vodni vedno več različnih plovil. V naši neposredni bližini je tudi gostinska ponudba, kjer se lahko okrepčate hrano in pijačo. Za tiste, ki pa pridejo iz malo oddaljenih krajev, pa imajo možnost prenočiti v avtokampu, ki je tudi v naši neposredni bližini. Če se pa še tukaj niste našli pa si lahko ob jezeru poiščete svoj kotiček in namočite ribiško palico in v miru čakate na dobro večerjo. Ob večerih pa lahko prisluhnete prijetnim ritmom glasbe ki se nežno razlega po velenjski plaži.

Velenjsko jezero je s površino blizu 1,4 km2 in s prostornino 30,5 milijonov m3 največje v dolini in med večjimi v Sloveniji. Njegovo pojezerje obsega več kot 20 km2, na njem pa živi približno 1500 prebivalcev. Jezero je dolgo 1,4 km in široko 1,3 km. Z globino 54 m je globlje od Blejskega (31 m) in Bohinjskega jezera (45 m), po površini je praktično enako kot Blejsko jezero, vsebuje pa dobra dva milijona kubičnih metrov več vode. Jezerski breg je slabo razčlenjen, zato je jezero skoraj pravilne pravokotne oblike, njegov obseg je dobrih 5 km. Večina obrežja je že delno ali povsem umirjena, saj je izkopavanje premoga zelo intenzivno le še pod zahodnim bregom, kjer ugreznino sproti zasipavajo z elektrofiltrskim pepelom. Pepel je stranski produkt sežiganja premoga v Termoelektrarni Šoštanj. Vsako leto ga nastane okoli 800.000 ton, v preteklosti je bil glavni razlog za onesnaženje Velenjskega jezera. Zasipavanje ugreznine ob njem je pomembno tudi zato, ker s tem hkrati gradijo nasip oziroma vzdržujejo pregrado med Velenjskim in Družmirskim jezerom ter ohranjajo prečno povezavo čez kotlinsko dno in s tem oporo severnemu in južnemu obrobju doline. Velenjsko jezero ima dva pritoka, Lepeno, ki pred tem napaja že Škalsko jezero, in Sopoto. Njegovo padavinsko zaledje meri 20,4 km2. Več kot polovica odpade na škalsko pojezerje, medtem ko obsega porečje Sopote, ki je neposredno zaledje Velenjskega jezera, le dobrih 7,5 km2. Preostali del pojezerja predstavlja neposredni jezerski breg. Lepena prispeva letno 5,2 milijona m3 vode (ko od dotokov Škalskega jezera, Lepene, manjših pritokov in jamske vode odštejemo izhlapevanje), Sopota 3,6 milijona m3 (1980-1991, HMZ), s padavinami pa neposredno na jezero letno pade 1,6 milijona m3 (1961-1990, HMZ). Če za pojezerje znotraj ugrezninskega območja uporabimo odtočni količnik 0,48, s površine 1,3 km2 priteče letno še skoraj 0,8 milijona m3 vode. Tako v jezero letno priteče več kot 11 milijonov m3 vode, vendar je to glede na prostornino jezera malo, saj se jezerska voda teoretično zamenja šele v slabih treh letih. Če odštejemo izhlapevanje, letno iz jezera steče v Pako 10 milijonov m3 vode.